Dolgata klupska 2008/09 si zamina. Mnogu potvrdi na srabotenoto i ostvarenoto minatata sezona, so Barca kako edinstvena osetliva izmena. Pak tri angliski ekipi igraa vo polufinaleto na Ligata na sampionite, pak Man.Utd. i Inter gi osvoija nacionalnite tituli, no vletaa nekoi novi momci kako Wolsburg ili Bordeaux. Arno ama, site kako da si vrzale v krpce Premier league i nisto drugo. Kapata dolu na dobro spakuvaniot proizvod, idealniot TV prenos, skoro pa rasprodadenite stadioni, univerzalniot ostrovski stil na sudenje, vo koj ne e ostaveno mnogu prostor za simulacii ili izmama vrz sudiite.
Se si e vo red, ama sigurno ste deka se e toa kvalitet? Golemata cetvorka uste ednas ni pokaza deka na golemata scena ima ogromno iskustvo, vrvni fudbaleri so golemi plati, menadzeri so ime i prezime, no pod cetvorkata nastanuva golem prazen prostor, a osven Man.Utd, Liverpool, Chelsea i Arsenal se drugo e nedovolno dobro, nitu za Evropa, nitu za vlez vo spomenatata cetvorka. Pa, ako ima plej-of vo fudbalot togas plej-ofot vo Anglija e najsilen, a ostanatoto ne. Zatoa analizirajte go kvalitetot na premier ligasite od 5 do 20 mesto i sporedete go so nivnite kolegi od Primera ili Serie A. Dobro e vidlivo deka pogolemi se sansite vrnite spanski ili italijanski klubovi, da zagubat nekoj bod kaj fenerdziite, otkolku crvenite gavoli ili tobgiite. Odime po red: Vednas zad 4 tiot Arsenal se grupa na timovi so seriozni vlozuvanja, no bez evro-rezultati, samo so po nekoj momentalen blesok, a za tituli da ne zboruvame. Taa grupa se Aston Villa, Everton, Totenhem i Mancester city. Ovaa cetvorka ne samo sto ne moze vo Evropa da igra glavna uloga, tuku tolku mnogu pari vlozi a i natamu so desetici bodovi ja brka cetvorkata. Se prasuvam koja e godisnata cel na ovie klubovi: ovaa ili narednata godina da vlezeme vo Ligata na sampionite, da se omrsime so silnite milioni i tamu da ostaneme sto e mozno podolgo. No toa si go kazuvaat sekoja godina za narednata. Zatoa ne se cudam koga ke cujam deka Everton ispadnal od Dinamo Bucurest ili Standard Liege, deka Alborg samo sto ne go eliminiral Man.city, deka Totenhem prima lekcii od Getafe ili Shahtar Doneck. Toa e prvata najbliska grupa timovi, a, da ne trosam zborovi za igrackiot kadar na Hull, Stoke, Bolton, Barnley i sl. Nivnata glavna vrlina e vitestvoto i borbenosta, ama od cista klasa nemaat pojma, pa sekoja sporedba so nekoja ekipa od dnoto, pa i od Bundesligata mi e nelogicna. Verojatno glavniot problem se nedovolno kvalifikuvanite menageri na ostrovot. Cela edna generacija na vrvni fudbaleri se posramoti na klupata: Adams, Southgate, Shearer, Ince, Keane pokazaa deka ne gi biva, megu drugoto i sto ne poseduvaat pro licenca od prva kategorija. A od vrvnite ligi samo vo Anglija ne e potrebna nikakva licenca za trenerska rabota. Vo Italija ili Spanija trener bez Pro licenca ne moze da bide trener na prvoligas nitu na vtoroligas, a isklucok e samo za fudbaleri koi stanale svetski prvaci (kako Leonardo vo Milan denovive). Posleden faktor e nivniot stil, sekoj sekogo da go preceka i da se nadigruva vo stilot gradi v gradi. Taka Stoke misli deka so igra ke go dobie Liverpool i igra vo najmala mera naivno. Vo Anglija go nema sekojdnevniot pritisok od mediumite, javnosta, kuloarite, koi vo latino sampionatite e voobicaen zacin. Vo nedostatok na polemiki, izjavi koi go bockaat protivnikot, transfer spekulacii i slicno, tabloidite vo Anglija po malku se zanimavaat so privatniot zivot i gossip vestite na zvezdite i nisto poveke. E sega kako stojat rabotite vo Spanija ili Italija. Tamu fudbalot se dise, se jade 7/24. Specijalizirani radio i TV stanici, a najnovo i net portali sami sozdavaat fama pred nekoj golem nastan a da ne zboruvam za navivacite ili akterite. Vo eden takov ambient koncentracijata sekogas e visoka, nikoj ne pomisliva deka ako pogresi taka lesno ke mu bide prosteno. Eden kiks i utre go ceka najcrna naslovna strana, najniska ocenka a moze i transfer lista. E sega za kvalitetot. Tocno e deka vo Spanija golemata cetvorka se razdvoi i golemi se samo Real i Barca, a drugite samo povremeno. No sekoe gostuvanje vo Sevilla (kaj Sevilla ili Betis) na Majorka, vo Saragosa, Villareal ili na Riazor e pekol. Ne samo sto ambientalno ne ste komotni, tuku protivnikot ima iljada nacini kako da te naditri, iako znae deka si posilen od nego. Isto e i vo Italija: Milanskite klubovi, Juve i Roma se promenlivi ja nemaat konstantata na Premier ligasite, no ostanatite ligasi se solidni i poveke od toa. Koga ke vidam timovi so po 10 internacionalci kako Sampdoria, Napoli ili Udinese vo vtorata polovina na tabelata se mi e jasno. I ne samo toa. Vo Italija i Spanija brojot na talentirani juznoemerikanci e 10 pati pogolem otkolku na ostrovot, od razno razni pricini. Pa latinite se proverena varijatna za kvalitet, a mnogu brojnite skoti i skandinavci, koi gi ima vo Premier, ne bas. Zaprasajte se i za prosecniot kvalitet na italijancite i spancite od edna i anglicanite od druga strana. Zboruvame za onie vo prosecnite timovi inaku Buffon, Iniesta ili Gerrard - vrvot si e vrv kade i da igral. E, kade e sega razlikata. Premier ligasite imaat mnogu, mnogu poveke pari. Arno ama, ne sekogas tie pari znaat dobro da gi rasporedat, potrosat i da stvorat silen kolektiv. Da ne zboruvam za mladinskite skoli, koi vo Anglija skoro i da ne postojat, pa da ne gi sporedvam so onie na Barca, Roma ili Juve. Kade lezi zajakot? Mnogute tajkuni (arapi, seici, rusi, islangani, ameri) mozat da kupat samo ostrovski klub ! Vo drugite zemji ne e taka ednostavno da dojde nekoj si bogatas od nikade i bez poteklo na parite, da si igra fudbal dodeka mu e zabavno. A koga ke mu se zdosadi, sto ke bide togas? Zatoa vo Germanija stranski investitor, moze da dobie samo 49% od akciite, a da ne zboruvam kako pominaa poslednite obidi za kupuvanje na Milan ili Roma. Pa, zaparasajte se zarem nekoj si Abramovic, ne bi sakal da kupi poveke brend kako Real Madrid, otkolku Chelsea ili negovata CSKA(M). Druga golema pomos za potencijalnite investitori se zakonite, koi na ostrovot velat deka danokot e 25% ,nasproti 50% vo Italija ili Germanija. Taka, ako C.Ronaldo pobara 15 milioni evra godisna plata, angliski klub bi platil 18,5 milioni, a italijanski 22 milioni. Tretiot biten faktor se stadionite, koi vo 21 vek se konvencionalni masini za pari, koi rabotat 24 casa sekoj den. Na ostrovot, kako i Spanija stadionite se vo sopstvenost na klubovite i mozat da profitiraat od razno razni shopovi, butici, restorani, kino sali, parking mesta i sl. Vo Italija nitu eden klub so zakon ne moze da poseduva svoj stadion, oti tie mu pripagaat na opstinite. Duri vo 2008 godina Juventus prv go dobi Delle Alpi na 99 godisna koncesija i e prv sopstvenik na stadion. Za drugite se e jasno: Inter i Milan mora da platat kirija za sekoj trening i mec, a da ne zbioruvam deka trevata na Meazza ke bide seriozno ostetena od koncertot na Eros, koi klubovite ne go organiziraat, a ne mozat i da go sprecat. E sega, sekoj tajkun bi investiral, tamu kade sto e dozvoleno i tamu kade sto moze da gi sobere parite od site pridruzni aktivnosti na i okolu stadionot. E sega kade se Anglicanite najpametni i go imaat najsilniot sistem na organizacija. 70-80% od godisniot profit na site klubovi vo Evropa, doaga od Tv pravata. Vo Anglija kolacot od BSky B, koj gi ima pravata za Premier ligata se deli kolektivno. Polovina od parite se delat ramnomerno na site 20 klubovi, a drugata polovina po plasmanot od minatata sezona. Taka godisno Man.Utd. bi dobil 90 milioni, Liverpool 84, Chelsea 78, a i Sunderlend dobri 52 milioni. Vo Spanija i Italija seuste vazi invidualnoto delenje na TV pravata. Sky Italija i Socecable ke ponadat slicna suma na pari kako i BSky B, no taa poinaku ke bide raspredelena. Barca i Real ke dobijat po 95 milioni, Atletiko 60, a Sporting Gijon ili Majorka po 7 milioni. A sto vsusnost se prodava? Real i Barca gi prodavaat svoite 19 domasni mecevi, ama i Majorka gi prodava istite 19 domasni mecevi. Samo sto Real - Majorka ne e isto platen kako Majorka - Real. Ist e slucajot vo Italija kade Juve i milanskite klubovi zemaat se, a Chievo i Catania edvaj prezivuvaat. Zatoa nastanuva nelealna konkurencija vo koja Catania zivee od mladi fudbaleri glavno otstapeni od golemite klubovi, a vo Anglija duri Sunderlend e moken da napravi transferi od 10-15 milioni evra. Samo kolektivna prodazba na Tv pravata moze da gi napravi ligite kompletno regularni i spektakularni za gledanje. Zamislete koga Genoa bi mozela da plaga godisni plati kako Inter ili slicno. Samo tuka Premier ligata e ponapred. Tie prvi svatija deka vo fudbalot ne treba da ima podelbi na mali i golemi, no uste imaat problemi bidejki ligata im se deli na mnogu potentni 4 i obicni 16. Samo koga ke ja namalat razlikata, nivnata liga ke bide uste pospektakularna. Vaka Viva FUTBOL LATINO
Se si e vo red, ama sigurno ste deka se e toa kvalitet? Golemata cetvorka uste ednas ni pokaza deka na golemata scena ima ogromno iskustvo, vrvni fudbaleri so golemi plati, menadzeri so ime i prezime, no pod cetvorkata nastanuva golem prazen prostor, a osven Man.Utd, Liverpool, Chelsea i Arsenal se drugo e nedovolno dobro, nitu za Evropa, nitu za vlez vo spomenatata cetvorka. Pa, ako ima plej-of vo fudbalot togas plej-ofot vo Anglija e najsilen, a ostanatoto ne. Zatoa analizirajte go kvalitetot na premier ligasite od 5 do 20 mesto i sporedete go so nivnite kolegi od Primera ili Serie A. Dobro e vidlivo deka pogolemi se sansite vrnite spanski ili italijanski klubovi, da zagubat nekoj bod kaj fenerdziite, otkolku crvenite gavoli ili tobgiite. Odime po red: Vednas zad 4 tiot Arsenal se grupa na timovi so seriozni vlozuvanja, no bez evro-rezultati, samo so po nekoj momentalen blesok, a za tituli da ne zboruvame. Taa grupa se Aston Villa, Everton, Totenhem i Mancester city. Ovaa cetvorka ne samo sto ne moze vo Evropa da igra glavna uloga, tuku tolku mnogu pari vlozi a i natamu so desetici bodovi ja brka cetvorkata. Se prasuvam koja e godisnata cel na ovie klubovi: ovaa ili narednata godina da vlezeme vo Ligata na sampionite, da se omrsime so silnite milioni i tamu da ostaneme sto e mozno podolgo. No toa si go kazuvaat sekoja godina za narednata. Zatoa ne se cudam koga ke cujam deka Everton ispadnal od Dinamo Bucurest ili Standard Liege, deka Alborg samo sto ne go eliminiral Man.city, deka Totenhem prima lekcii od Getafe ili Shahtar Doneck. Toa e prvata najbliska grupa timovi, a, da ne trosam zborovi za igrackiot kadar na Hull, Stoke, Bolton, Barnley i sl. Nivnata glavna vrlina e vitestvoto i borbenosta, ama od cista klasa nemaat pojma, pa sekoja sporedba so nekoja ekipa od dnoto, pa i od Bundesligata mi e nelogicna. Verojatno glavniot problem se nedovolno kvalifikuvanite menageri na ostrovot. Cela edna generacija na vrvni fudbaleri se posramoti na klupata: Adams, Southgate, Shearer, Ince, Keane pokazaa deka ne gi biva, megu drugoto i sto ne poseduvaat pro licenca od prva kategorija. A od vrvnite ligi samo vo Anglija ne e potrebna nikakva licenca za trenerska rabota. Vo Italija ili Spanija trener bez Pro licenca ne moze da bide trener na prvoligas nitu na vtoroligas, a isklucok e samo za fudbaleri koi stanale svetski prvaci (kako Leonardo vo Milan denovive). Posleden faktor e nivniot stil, sekoj sekogo da go preceka i da se nadigruva vo stilot gradi v gradi. Taka Stoke misli deka so igra ke go dobie Liverpool i igra vo najmala mera naivno. Vo Anglija go nema sekojdnevniot pritisok od mediumite, javnosta, kuloarite, koi vo latino sampionatite e voobicaen zacin. Vo nedostatok na polemiki, izjavi koi go bockaat protivnikot, transfer spekulacii i slicno, tabloidite vo Anglija po malku se zanimavaat so privatniot zivot i gossip vestite na zvezdite i nisto poveke. E sega kako stojat rabotite vo Spanija ili Italija. Tamu fudbalot se dise, se jade 7/24. Specijalizirani radio i TV stanici, a najnovo i net portali sami sozdavaat fama pred nekoj golem nastan a da ne zboruvam za navivacite ili akterite. Vo eden takov ambient koncentracijata sekogas e visoka, nikoj ne pomisliva deka ako pogresi taka lesno ke mu bide prosteno. Eden kiks i utre go ceka najcrna naslovna strana, najniska ocenka a moze i transfer lista. E sega za kvalitetot. Tocno e deka vo Spanija golemata cetvorka se razdvoi i golemi se samo Real i Barca, a drugite samo povremeno. No sekoe gostuvanje vo Sevilla (kaj Sevilla ili Betis) na Majorka, vo Saragosa, Villareal ili na Riazor e pekol. Ne samo sto ambientalno ne ste komotni, tuku protivnikot ima iljada nacini kako da te naditri, iako znae deka si posilen od nego. Isto e i vo Italija: Milanskite klubovi, Juve i Roma se promenlivi ja nemaat konstantata na Premier ligasite, no ostanatite ligasi se solidni i poveke od toa. Koga ke vidam timovi so po 10 internacionalci kako Sampdoria, Napoli ili Udinese vo vtorata polovina na tabelata se mi e jasno. I ne samo toa. Vo Italija i Spanija brojot na talentirani juznoemerikanci e 10 pati pogolem otkolku na ostrovot, od razno razni pricini. Pa latinite se proverena varijatna za kvalitet, a mnogu brojnite skoti i skandinavci, koi gi ima vo Premier, ne bas. Zaprasajte se i za prosecniot kvalitet na italijancite i spancite od edna i anglicanite od druga strana. Zboruvame za onie vo prosecnite timovi inaku Buffon, Iniesta ili Gerrard - vrvot si e vrv kade i da igral. E, kade e sega razlikata. Premier ligasite imaat mnogu, mnogu poveke pari. Arno ama, ne sekogas tie pari znaat dobro da gi rasporedat, potrosat i da stvorat silen kolektiv. Da ne zboruvam za mladinskite skoli, koi vo Anglija skoro i da ne postojat, pa da ne gi sporedvam so onie na Barca, Roma ili Juve. Kade lezi zajakot? Mnogute tajkuni (arapi, seici, rusi, islangani, ameri) mozat da kupat samo ostrovski klub ! Vo drugite zemji ne e taka ednostavno da dojde nekoj si bogatas od nikade i bez poteklo na parite, da si igra fudbal dodeka mu e zabavno. A koga ke mu se zdosadi, sto ke bide togas? Zatoa vo Germanija stranski investitor, moze da dobie samo 49% od akciite, a da ne zboruvam kako pominaa poslednite obidi za kupuvanje na Milan ili Roma. Pa, zaparasajte se zarem nekoj si Abramovic, ne bi sakal da kupi poveke brend kako Real Madrid, otkolku Chelsea ili negovata CSKA(M). Druga golema pomos za potencijalnite investitori se zakonite, koi na ostrovot velat deka danokot e 25% ,nasproti 50% vo Italija ili Germanija. Taka, ako C.Ronaldo pobara 15 milioni evra godisna plata, angliski klub bi platil 18,5 milioni, a italijanski 22 milioni. Tretiot biten faktor se stadionite, koi vo 21 vek se konvencionalni masini za pari, koi rabotat 24 casa sekoj den. Na ostrovot, kako i Spanija stadionite se vo sopstvenost na klubovite i mozat da profitiraat od razno razni shopovi, butici, restorani, kino sali, parking mesta i sl. Vo Italija nitu eden klub so zakon ne moze da poseduva svoj stadion, oti tie mu pripagaat na opstinite. Duri vo 2008 godina Juventus prv go dobi Delle Alpi na 99 godisna koncesija i e prv sopstvenik na stadion. Za drugite se e jasno: Inter i Milan mora da platat kirija za sekoj trening i mec, a da ne zbioruvam deka trevata na Meazza ke bide seriozno ostetena od koncertot na Eros, koi klubovite ne go organiziraat, a ne mozat i da go sprecat. E sega, sekoj tajkun bi investiral, tamu kade sto e dozvoleno i tamu kade sto moze da gi sobere parite od site pridruzni aktivnosti na i okolu stadionot. E sega kade se Anglicanite najpametni i go imaat najsilniot sistem na organizacija. 70-80% od godisniot profit na site klubovi vo Evropa, doaga od Tv pravata. Vo Anglija kolacot od BSky B, koj gi ima pravata za Premier ligata se deli kolektivno. Polovina od parite se delat ramnomerno na site 20 klubovi, a drugata polovina po plasmanot od minatata sezona. Taka godisno Man.Utd. bi dobil 90 milioni, Liverpool 84, Chelsea 78, a i Sunderlend dobri 52 milioni. Vo Spanija i Italija seuste vazi invidualnoto delenje na TV pravata. Sky Italija i Socecable ke ponadat slicna suma na pari kako i BSky B, no taa poinaku ke bide raspredelena. Barca i Real ke dobijat po 95 milioni, Atletiko 60, a Sporting Gijon ili Majorka po 7 milioni. A sto vsusnost se prodava? Real i Barca gi prodavaat svoite 19 domasni mecevi, ama i Majorka gi prodava istite 19 domasni mecevi. Samo sto Real - Majorka ne e isto platen kako Majorka - Real. Ist e slucajot vo Italija kade Juve i milanskite klubovi zemaat se, a Chievo i Catania edvaj prezivuvaat. Zatoa nastanuva nelealna konkurencija vo koja Catania zivee od mladi fudbaleri glavno otstapeni od golemite klubovi, a vo Anglija duri Sunderlend e moken da napravi transferi od 10-15 milioni evra. Samo kolektivna prodazba na Tv pravata moze da gi napravi ligite kompletno regularni i spektakularni za gledanje. Zamislete koga Genoa bi mozela da plaga godisni plati kako Inter ili slicno. Samo tuka Premier ligata e ponapred. Tie prvi svatija deka vo fudbalot ne treba da ima podelbi na mali i golemi, no uste imaat problemi bidejki ligata im se deli na mnogu potentni 4 i obicni 16. Samo koga ke ja namalat razlikata, nivnata liga ke bide uste pospektakularna. Vaka Viva FUTBOL LATINO
Нема коментара:
Постави коментар